Žafran Firefly (vijoličen)

Žafran »Firefly« je rastlina, iz katere pridobivajo dragoceno začimbo žafran.

Je čebulna trajnica, ki jeseni cveti z lepimi vijoličnimi cvetovi.

Ime je dobila po nežni in živi obarvanosti cvetov, ki spominja na sij.

Kako gojiti

Stari Rimljani so imeli žafran za cvetlico boginje jutranje zarje Avrore. Ljudje so ga poznali že v stari Asiriji in Babiloniji, v Indiji in Egiptu več tisočletij pred našim štetjem, kjer so ga uporabljali kot barvilno, zdravilno in okrasno rastlino ter kot začimbo. Ime rodu Crocus (žafran) je starogrško in se je uporabljalo že v antiki.

Sadimo jih od septembra do novembra, jesensko cvetoče vrste pa julija.

Žafran se razmnožuje z gomoljčki, ki jih vsako leto v začetku poletja, ko odcveti in se nadzemni deli posušijo, izkopljemo iz tal in jih posušimo na senčnem, suhem in zračnem mestu. Nato male razmnoževalne čebulice, ki so se razvile, ločimo od velikih. Velike jeseni posadimo 5–8 cm narazen na začasne grede. Žafran potrebuje lahka peščena tla in sončna mesta.

Čebulice sadimo jeseni — od septembra do decembra, preden zemlja zmrzne. Izberite sončno mesto ali rahlo polsenco z rahlo, dobro odcedno zemljo. Posadite jih približno trikrat tako globoko, kot so visoke, s konico navzgor, 5–10 cm narazen. Po saditvi enkrat zalijte in zemljo do prvih listov ohranjajte zmerno vlažno. Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, liste pa pustite, da sami porumenijo — hranijo čebulico za naslednjo sezono.