Žafran Sativus Organic (začimbni)

Ekološko gojena sorta žafrana, iz katere pridobivajo žafran – eno najredkejših in najdragocenejših začimb na svetu.

Rastlina je znana po lepih vijoličnih cvetovih in finih rdečih brazdah (stigmas).

Uporabljajo se v kulinariki in tradicionalni medicini zaradi edinstvene arome in koristnih lastnosti.

Kako ga gojimo

Stari Rimljani so imeli žafran za cvetlico boginje jutranje zarje Avrore.

Ljudje so ga poznali že v stari Asiriji in Babilonu, v Indiji in Egiptu več tisočletij pred našim štetjem, kjer so ga uporabljali kot barvilno, zdravilno in okrasno rastlino ter kot začimbo.

Sadimo jih od septembra do novembra, jesensko cvetoče vrste pa julija.

Žafran se razmnožuje z gomoljčebulicami, ki jih vsako leto v začetku poletja, po odcvetenju in osušitvi nadzemnih delov, izkopljemo iz tal in posušimo na senčnem, suhem in zračnem mestu.

Nato drobne razmnoževalne čebulice, ki so se razvile, ločimo od velikih. Velike jeseni posadimo na razdalji 5–8 cm druga od druge na začasne grede. Žafran potrebuje lahka peščena tla in sončna mesta.

Čebulice sadimo jeseni — od septembra do decembra, preden zemlja zmrzne. Izberite sončno mesto ali rahlo polsenco z rahlo, dobro odcedno zemljo. Posadite jih približno trikrat tako globoko, kot so visoke, s konico navzgor, 5–10 cm narazen. Po saditvi enkrat zalijte in zemljo do prvih listov ohranjajte zmerno vlažno. Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, liste pa pustite, da sami porumenijo — hranijo čebulico za naslednjo sezono.