Krokus Roseus (rožnati)

Vrsta krokusa iz družine perunikovk (Iridaceae), ki raste predvsem v sredozemskem območju.

Ime roseus pomeni „rožnat“ in se nanaša na značilne rožnate do bledo lila cvetove.

Tako kot drugi krokusi cveti zgodaj spomladi ali jeseni, odvisno od podnebja.

Okrasna rastlina, ki jo včasih gojimo v skalnjakih in na vrtovih

Kako jih gojimo

Stari Rimljani so imeli krokus za cvetlico boginje jutranje zarje Avrore. Ljudje so ga poznali že v starodavni Asiriji in Babiloniji, v Indiji in Egiptu nekaj tisočletij pred našim štetjem, kjer so ga uporabljali kot barvilno, zdravilno in okrasno rastlino ter kot začimbo. Ime rodu Crocus (krokus, žafran) je starogrško in se je uporabljalo že v antiki.

Sadimo jih od septembra do novembra, jesensko cvetoče vrste pa julija.

Krokus se razmnožuje z gomoljčki, ki jih vsako leto na začetku poletja, ko rastlina odcveti in se nadzemni deli posušijo, izkopljemo iz tal ter posušimo na senčnem, suhem in zračnem mestu. Nato drobne hčerinske gomoljčke ločimo od velikih. Velike jeseni posadimo 5–8 cm narazen na začasne gredice. Krokus potrebuje lahka peščena tla in sončna mesta.

Čebulice sadimo jeseni — od septembra do decembra, preden zemlja zmrzne. Izberite sončno mesto ali rahlo polsenco z rahlo, dobro odcedno zemljo. Posadite jih približno trikrat tako globoko, kot so visoke, s konico navzgor, 5–10 cm narazen. Po saditvi enkrat zalijte in zemljo do prvih listov ohranjajte zmerno vlažno. Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, liste pa pustite, da sami porumenijo — hranijo čebulico za naslednjo sezono.