Vinska trta Chardonnay – bela vinska, zgodnja

Chardonnay je bela vinska sorta grozdja, ki izvira iz Burgundije in Champagne v Franciji. Sorta Chardonnay je razširjena tudi v Nemčiji, Švici, Italiji, Španiji, na Portugalskem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Sloveniji, Moldaviji, Gruziji, Angliji, Indiji, ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji, Čilu, Argentini, Urugvaju, Južnoafriški republiki in drugod.    V Bolgariji je priporočena sorta, goji se predvsem v severovzhodni Bolgariji, v Srednji gori, okolici Plovdiva in na območju Sungurlareja. Sorta ima več klonskih različic: nekatere mutacije imajo mošusni ton in jih imenujejo „Chardonnay musqué“, mutacija „Chardonnay rosé“ pa ima rožnato obarvane jagode.    Zgodnja sorta: grozdje dozori konec avgusta. Ima srednje bujno rast, visoko rodnost in daje srednje pridelke. Ustrezajo ji globlja, bogata apnenčasta tla ob vznožju gričev. Dobre rezultate daje tudi v hladnejših območjih.   Razmeroma je odporna proti mrazu in suši. Je občutljiva za gnitje. Grozd je majhen (90–95 g), valjasto-stožčast, včasih s krilcem, rahel do srednje zbit in zbit. Jagode so drobne, okrogle, rumeno-zelene z zlatim odtenkom na sončni strani, prekrite z voščenim poprhom in drobnimi rjavkastimi pikicami. Meso je sočno, harmoničnega okusa. Kožica je tanka, žilava. Chardonnay je najbolj priljubljena bela vinska sorta na svetu.   Vsebnost sladkorja v grozdnem soku je 18–22,9 g/100 ml, pri kislinah 11,6–8,2 g/l. Njeno ime je povezano z nekaterimi najprestižnejšimi francoskimi belimi sortnimi vini iz Burgundije (Chablis, Côte de Beaune in Mâconnais) ter s penečimi šampanjci. Iz sorte Chardonnay pridelujejo osnovna vina za penine in visokokakovostna bela namizna vina, ki se odlikujejo z lahkotnostjo, svežino, harmoničnim okusom in sadnimi aromami.   Zorenje v hrastovih sodih daje vinu note vanilje, dima in hrasta. Uporablja se kot sorta za izboljšanje pri pridelavi šampanjcev.   Najbolj znane znamke šampanjcev v Franciji so narejene iz zvrsti sort Chardonnay in modri pinot.