Vinska trta sorte Cabernet Sauvignon - zgodaj zoreča

Sorta Cabernet Sauvignon izvira iz Francije. Razširjena je v vseh vinogradniških državah - Franciji, ZDA, Avstraliji, Čilu, Argentini idr. V Bolgariji je rajonizirana.    List - srednje velik, zaobljen, globoko narezan, 5- do 7-delen, rahlo dlakav. Listna ploskev je krožnikasto zavihana navzgor, z mrežasto nagubano površino. Obris srednjega krpa tvori oster kot. Zgornji sinusi so globoki do zelo globoki, zaprti, z jajčasto odprtino in koničastim dnom. Spodnji sinusi so zaprti, z jajčasto odprtino in koničastim dnom, včasih odprti, lirasti. Pecljev sinus je zaprt, z jajčasto odprtino in ostrim dnom. Zobci so srednje veliki, trikotni, s široko osnovo. Listne žile so le na spodnji strani do prve razvejitve obarvane vinsko rdeče. Listni pecelj je srednje dolg, tanek, ponekod rožnat. Jesenska barva listov je rdeča.    Cvet - dvospolen.   Grozd - majhen, valjasto-stožčast, srednje zbit.        Pecelj grozda je srednje dolg, srednje debel, pri osnovi olesenel, žilav. Jagoda - drobna, okrogla, modro črna, z obilnim poprhom. Kožica je debela, žilava. Meso je sočno in harmoničnega okusa. Pecljiček je kratek, debel, z veliko ploščato blazinico in kratko čopico.  Cabernet Sauvignon je srednje zoreča vinska sorta. Grozdje dozori v prvi polovici septembra. Ima bujno rast, visoko rodnost in srednji pridelek. Dobro uspeva na gričih, na lahkih peščenih in humusno-karbonatnih tleh. Razmeroma odporen je proti suši, mrazu in gnitju.  Iz njegovega grozdja nastajajo visokokakovostna namizna vina, ki svoje dragocene lastnosti razvijejo s staranjem. Cabernet Sauvignon je ena najuglednejših sort za rdeča namizna vina.  Glavna sorta območja Médoc v pokrajini Bordeaux v Franciji.