Vinska trta Modri pinot (Pinot noir), rdeča vinska – zgodnja

Modri pinot (Pinot noir) je stara rdeča vinska sorta grozdja, ki izvira iz Burgundije in pokrajine Champagne-Ardenne v Franciji.  Razširjenost: Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Švica, Španija, Moldavija, Velika Britanija, Južna Afrika, ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Sorta zlahka mutira: obstaja več kot 1000 različnih klonov iz družine modrega pinota, vključno z znanima sortnima mutacijama beli pinot (Pinot blanc) in sivi pinot (Pinot gris).    Znana je tudi pod imeni: Pinot nero, Pinot franc, Pino čornij, Blauburgunder, Pinot negro, Okrugla ranka, Pino čeren in drugimi.    Zgodnja sorta: grozdje dozori konec avgusta. Trte najbolje uspevajo, če so posajene v hladnejših legah na pobočjih s humusno-karbonatnimi in apnenčastimi tlemi. Trte so odporne proti nizkim temperaturam. Modri pinot je ena redkih rdečih sort, ki dozorijo dovolj zgodaj, da uspešno uspevajo tudi v najhladnejših podnebnih območjih, kot sta Nemčija in Švica. Trte so srednje bujne rasti, dobre rodnosti in srednjega pridelka. Srednje odporna proti peronospori in oidiju, slabo odporna proti sivi plesni.    Grozd je majhen do srednje velik (66–120 g), valjast, zbit. Jagode so drobne (1,3 g), okrogle, deformirane, modročrne, z obilnim voščenim poprhom. Kožica je tanka in žilava. Meso je sočno, nežno, harmoničnega okusa. Sok je brezbarven.    Vsebnost sladkorja v moštu je 21,4 g/100 ml, kislost 7,7 g/l. Glede na lego se grozdje uporablja za pridelavo visokokakovostnih rdečih vin in osnovnih vin za penine. Vina te žlahtne sorte se odlikujejo s srednje intenzivno do intenzivno barvo ter z aromami rdečega, včasih črnega gozdnega sadja, gob in gozdnega listja. Najboljše okolje za sorto je Burgundija. Burgundska vina so tako izjemna, da jih vinarji po vsem svetu poskušajo posnemati, a neuspešno. Skupaj s sortama Chardonnay in sivi pinot je del visokokakovostnih šampanjcev in drugih penečih vin.